Do 45 %! EU je glasovala za uvedbo carin na kitajska električna vozila
Po poročanju Bloomberga so države članice EU 4. oktobra glasovale za uvedbo do 45-odstotnih uvoznih tarif za električna vozila kitajske proizvodnje, kar je zaostrilo širši trgovinski konflikt med Kitajsko in Evropo.
Med njimi bo EU uvedla tarife v višini 35,3 %, 18,8 % in 17 % za SAIC, Geely oziroma BYD na podlagi obstoječe 10-odstotne carine; uvesti 7,8-odstotno carino na uvožene avtomobile, ki jih na Kitajskem proizvaja Tesla; poleg tega bo za druge kitajske proizvajalce električnih vozil, ki sodelujejo pri preiskavi EU, uvedena enotna 20,7-odstotna carina.
Poroča se, da se bodo tarife uradno izvajale od naslednjega meseca za obdobje petih let. Po besedah poznavalcev je za glasovalo 10 držav članic (Bolgarija, Danska, Estonija, Francija, Irska, Italija, Latvija, Litva, Nizozemska in Poljska), 5 držav članic (Nemčija, Madžarska, Malta, Slovaška in Slovenija). ) je glasovalo proti, 12 držav članic (Avstrija, Belgija, Hrvaška, Ciper, Češka, Finska, Grčija, Luksemburg, Portugalska, Romunija, Španija in Švedska) pa se je vzdržalo.
Vendar pa bosta EU in Kitajska nadaljevali pogajanja za iskanje alternativ carinam. Obe strani preučujeta, ali bi lahko dosegli dogovor o mehanizmu za nadzor izvoznih cen in količin, ki bi nadomestile carine.
V sporočilu za javnost, ki je objavilo končno odločitev o carinah, je Evropska komisija dejala: "EU in Kitajska si še vedno aktivno prizadevata raziskati alternativo, ki je popolnoma v skladu s predpisi WTO." Kitajsko ministrstvo za trgovino je potrdilo politično voljo EU za nadaljevanje pogajanj, hkrati pa dejalo, da bodo carine EU "zamajale in ovirale" zaupanje kitajskih podjetij pri vlaganju v Evropo.
Kot odgovor na najnovejšo tarifno odločitev EU je Geely Holding Group izdal izjavo, v kateri jo je kritiziral, češ da je ta poteza "nekonstruktivna in lahko ovira gospodarske in trgovinske odnose med Kitajsko in EU ter na koncu škoduje interesom evropskih podjetij in potrošnikov." Podatki kažejo, da je lani obseg trgovine med EU in Kitajsko dosegel 739 milijard evrov (približno 815 milijard ameriških dolarjev).
4. oktobra je tiskovni predstavnik Volkswagna v izjavi tudi dejal, da so tarife EU "napačne prakse" in ne bodo izboljšale konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije.
V zadnjih treh letih se je delež električnih vozil kitajske proizvodnje na trgu EU povzpel s približno 3 % na več kot 20 %, od tega kitajske lokalne znamke predstavljajo približno 8 % tržnega deleža, mednarodna podjetja, kot je npr. Preostali tržni delež predstavlja Tesla, ki avtomobile iz Kitajske izvaža v Evropo.
V času, ko se povpraševanje na kitajskem domačem trgu upočasnjuje in se stopnje dobička znižujejo, se bodo morali kitajski proizvajalci električnih vozil odločiti, ali bodo sami krili stroške carin EU ali bodo zvišali cene, da bodo stroške prenesli nase. Tarife EU so nekatere kitajske proizvajalce avtomobilov spodbudile k razmišljanju o gradnji tovarn v Evropi, saj bi jim to lahko pomagalo, da bi se izognili carinam.
Vendar pa je Kevin Lau, analitik pri Daiwa Securities, dejal, da bodo imele tarife EU "manjši vpliv" na kitajske proizvajalce avtomobilov na splošno, ker prodajo le majhen del svojih vozil v Evropi. Ocenil je, da so BYD, Geely Holding Group in SAIC Motor v prvih štirih mesecih letošnjega leta v Evropi prodali le 1 do 3 % svojih vozil.